Udroga umirovleniki Glavatišče zišla se ón tjęden na Skupščini ka se dogovorijo kak pejo na Fašijsko nedelo – kak maškori. Grupe se bodo nazâdje shâjale v nóvi dvorani “Rasapa” na Zavrtjo, dé bo se kuril fašnik, a onda pejo s’i skupa v dvorano na bunceke i fójke. Časti kotar.

Đura je kak precednik, pital skupščinâre – f kaj očejo ka se obléčejo.

Ovi ki navék sedijo z désne stráne, navijali so ka bi se oblékli si f črléne oprave, jer maškaradi to najbole paše i ludima bodo najbole sméšni.

Ovi ki na Skupščini navéke sed’ijo z léve stráne govorili so ka bi se s’i oblékli f črne uniforme, ka bodo tak najbole będasto i sméšno zgledali.

Nazâdje so se sposvadili, nika so se né dogovorili, Skupščina se ręstępla i rezišli so se tak ka bodo se – saki na svoji stráni, oblékli – kak šteraj paše!

Na Fašijsko nedelo več od jutra, v Udrogi penzijonéri na Glavatiščo je bilo živo i stiska. Oni désni so se oblâčili v zgórji sâli. Létali so sém tam s črlénaj uniformaj i z nekšaj črlénaj strašilaj. Oni lévi pa so se oblâčili f cpódji dvorani, sém tam so skâkali s črnaj halaj i opravaj i takâj z nekšaj strašilaj. Oprâvlaje je pręteklo vęs’ęlo.

Da je bilo točno tulko vur kulko treba, obadvé prošęcije so zišle vum na vulico, složili so se f skupno kolono i otpravili se po glâvni cesti prti Rasapovi dvorani na Zavrtjo

Ovi désni so se oblekli v črléne oprave štere so mele partizanskoga kroja, a na čęli kolone so išli Drago i Fęri! Nęsli so na visoki botini bešeno nekšo maškorsko spodobo, šteri je okóli šijaka bila obešena tâbla, na šteri je pisao “Peđo”. Da so išli po vulici, v jęn glâs so kričali “Pesdepe, Pesdepe, Pesdepe, Pesdepe”!

Ovi lévi oblečeni f črne oprave, štere so mele čistam ustaškoga kroja, na čiji čęli so išli Đura i Pepi, nęsli so na visoki botini nekšo črno maškorsko spodobo, šteri je okóli šijaka bila obéšena tâbla na šteri je pisalo “Turobič”. Da so išli po vulici, v jęn glâs so kričali “Gadeze, Gadeze, Gadeze, Gadeze”!

Da so dojšli do zgrade Rasapa, spustil se je déšč tak kak prótje. Potegli so se nutri v dvorano.

Onda si je mikrofóna v róko zel precednki Fašijske republike Zavrtje, pozdravil je sę sudijonike letošje fašijske parâde i rękel:

“- Drâgi kolegice i kolegi maškori,

Sę vas skupa najlepše pozdrâvlam i čestitam vašoga noroga praznika!

Komisija Fašinske republike, odlučila je da se najbolšim maškorima i skupinama preglâsijo dvé fašijske grupe, štere komisija vodi pod zajedničkim imenom “Hrvacki sabor” i to one štere so na čęli povorke nęsli fašnike po imeno “Peđo” i “Turobič”. Ali, s obzirom na to da se je spustil déšč, vę fašnike nębremo vuni kuriti kak je to običaj, pa vas prosim ka počâkamo ka se vréme poprâvi, pa ka jih te vuni podežgemo! A “Peđija” i “Tuhobiča” prosim donęsite f sâlo, ka se vuni ne rezm’očijo, tak ka bodo vuni šteli gor’eti!

Onda so i črni i črléni i oni pisani maškori rękli:

“- Čujte precednik, pa dęjte ka si pojémo porcije kę ste prepravili kak smo se dospoménoli, pa onda pemo kurit fašnike, jer bo do onda valda minol déšč!!”

I of se je složil. Išli so s’i nutri – jést. Mužika je igrala. Poj’eli so kolbâse! Ali déšč je né minol!

Onda so črléni i črni i oni cifrasti rękli precedniko:

“- Čujte, gospon precednik republike, dęjte ka si vę i spijemo ono kaj nas ide, pa onda valda mine déšč, pa te pemo kurit fašnike!

Tak je i bilo. Dojšla je pijača na rečun kotara. Spili so. Nešterno kupico so vlijali i fašnikaj Peđi i Turobičo. Ali déšč je né minol. Te so rękli:

“- Čujte gospon precednik, nębremo vuni kuriti, jer išče curi kak s kabla! Čujte, dęjte na ręčun naše Udroge penzijonéri – turo pijače, pa te morti, déšč prestáne!”

Tak je i bilo. Spili so i to. Ali je déšč né prestal! Te so precedniko fašijske republike rękli isto kak i predi. Spili so i tó! – Ali déšč je i dale curel! Ples se je ofnal i bil je sę vęsęleši, črléni i črni so se spoméšali f pleso, a plesalo se i s fašijskaj figuraj! Dok je trajal tanec, nešči je spodménil uniforme – lârfe na fašnikaj, pa so Peđija blékli f črno, a Turobiča f črléno lârfo, a malo kesn’eše, so drugi to spremenili! …Ali je niti tó né ostalo tak kak predi i – več se né znalo od toti fašniki, šteri je šteri, néti šteri je črni, a šteri črléni!.

Te je precednik Fašijske republike Zavrtje objavil ovâk:

Dragi maškori, vuni je déšč minol! Mesec svéti i moremo iti kurit fašnike!

Ali so se maškori pob’unili:

“- Mi nędamo ka bi se vuni kurilo nekaj, kaj ima ime Peđa i ka ima črno lârfo!”

Kričali so i ovi drugi:

“- Nędamo ka bi se vuni kuril fašnik štera ima obéšeno ime Turobič – a f črlénim!

Onda so se pobunili ovi cifrasti – da treba kuriti, jer je tak dogovorjeno!

Onda so jęni zgrabili tote fašnike, a drugi so jih né dâl! – Onda je dojšlo do narivâvaja i natreskâvaja. Te so jih zrivali vum, ali so vdrli nazâj nutri! Nešterni so se vuni skal’užali, a nešterni nutri fkotali! Te so kričali jęni i drugi… nęznaš kaj… Pa nutri… Pa vuni… Te se neka vuni kâdelo! – Pa smod’ilo… Pa so se navlâčli… Polévali! Pa se pâk smod’ilo… Neka je gor’elo! – Né znati kaj! Jęni so vužigali, drugi vgaš’uvali… Kâdelo se… Smrdelo… Né se znalo šteri so šteri… i štó kaj…

Bil je to prâvi Fašnik!

Bili so tó prâvi maškori!

Saka čast.