Županijsko štivo “Alternativna mobilnost” pošila nârodo glâsa, ka bi se vęč vozili s cugom nego z autaj jerbo se tak, po jivim, nepotrébno frčkajo pénezi i to jâko hasni za zdrâvje. Naši prâvov’erni ludi so to vérno poslušali.
Strâhova Mariča z Pretetinca si je tak išla s cugom f Čakovec kupuvat šlape. Da je od cuga dojšla do grâda, kak je to dalko, rezdrla si je ove šlape ke je méla na sębi obute i ki so ji bili na najgi, tak ka jih je pre Orlo hitila v grmje, a bula si je one nóve, štere si je tam kupila. Toti pa so ji do cuga napravili – žule, takše ka je tjęden dni bila šępava. Zvun toga, nóvi šlapi so se ji tak pohab’ili ka so več né – za nos’iti k meši.
Hrvâtov Đura z Dujkofca se je s cugom f srédo pęlal f Čakovec. F cekaro je nęsel na séjam prodâvat jęn pâr zâjci. Da je dojšel dimo, zaklel se je: “- Več nigdâr!” Od stanice do séjma je peške dale nego zdóma v gor’ice, – kam ga i srce najbole vleče! Noge i róke so mo skorom kręj pale i dvâ pot bi ga lęfko bil povozil kamijón. Zâjce je né prodal, a zajica mo je prti dómo skotila mlâde.
Trojakova Micika z Mâcinca so išli s cugom g doktoro, jer jih je neka šrâjfalo ober kučta. Žénska so na pól póta, f parko, kilometer do špitâla, pâli doli i – zgotóvili! Žénska so se od dugoga i žménoga pešâčeja od cuga – dodrli!
Oršošova Sabina z Paraga je išla s cugom f Čakovec na pijac. Povóščila si je kilo kruha i nafehtala kilo mesa. Kak je – dalko mórala pešâčiti od pijaca do želézničke stanice, a k tomo je išče cug kesnil vęč-frtâl vure, meso ji je dehnolo, a kruh se vužgal. Tóžila bi želéznico i državo zaradi kvâra šteroga je pretrpéla f tórbi, samo ka vę nebre najti vozno kârto. Negder jo je zahitila ili zagub’ila.
Tak to dénes čovek zide, šteri bóga državo i oče biti “alternativno mobilan”! (Jâ)
