G Đurini Sidi so na kâvo dojšli sósedi Pepi i Liza, Kovačičovi Drago i Jula i Novâkovi, Fęri i Ilka. Sida jih je pozvâla ka jim rezloži novost, jęno svojo nâmisel i ka se neka dospoménejo. Na stol je déla kâvu i colštangline i održâla jim je ovakšega govora!
“- V našomo sęli se céle dneve nehumano vništâvlejo prirodna bogâctva zdravstfeno čudotvornoga rasl’ija našega kraja, a nišči na takšo škodo i kvâr ne megne! To je sramota!
– Kak na primjer: – Koprive!
– Koprive so najzdraviša i po star’inskaj receptaj i po najnov’ešaj študijaj, najvrédnišo rasl’ije na totomo svéto! One so objęnim i lék i hrâna! Léčijo od slabijavi, čistijo bubrege, vrâčijo asmo, snâžijo krvne inštalacije, prepeh’uvlejo prostoto, zaprte tpirajo, begęče zastâvlajo, hasnijo za kožne fleke, čuvlejo čoveko zdravo pamet, ufaje i vupeša!
Moči jih je posoš’iti za f čaj, spraviti na juho, moči z jih napraviti siropa, moči spęči pito, štrukle od koprivi, moči jih sprâvlati med rižo, krompér, fâžol … Sikam pašejo! Sęmo dâjo dobroga teka i vrâčtveno čudotvornost!
– Ali! Dé jih moreš dénes najti? Nigder! Râsejo sam na vulici, kre grâji, a čim poluknejo z jârka ili škârpe, dójdejo ti opčinski komonâlci i pokosijo, podbrijejo jârke tak ka toto najvredniše blâgo vništijo predi kak si čovek ftrgne nešterno betvo za naše râho zdrâvijiče! A znâte da koprive ne râsejo na senokóšaj ili polaj!
– Koprive je treba zaštititi! Jâ predlâžem ka s’i skup idemo na opčino k načelniko Daniji i zaiščemo, ka vęzdašje koprive zaštiti i ka dâ péneze ka se hiti seméje ili fteknejo flanci – ka se obnovi naše zah’irjeno koprivno rasl’ije! Iskali bomo ka se v naši vulici do pól leta nav kosilo, tak ka si ludi bâr prvo brâtvo kopriv z jârki pobęrejo i posprâvijo! – Što je za?!” Nišči je né bil protiv.
Dojšli so g načelniko. Rezložili so mo zdrafstveno čudotvornost koprivi i zaiskali ka se v jivi vulici do pól leta nębi kosili jârki i škârpe, ka se to zdrafstveno blâgo more rezrâsti ka bo za brâtvo i – ka d’â nekše péneze – ka se obnovi toto zlâtno raslije.
Ón jim je rękel … da bo to teško išlo … da je f proračuno né splanérano nika … i nęzna kaj bi drugi na to rękli …!
– Znaaači, tak!? Nęda! Dooobro! Naj nęda! Bo on videl!
Zišli so se drugo vęčer pre Sidi. Kâva, colštanglini, kak i fčęra.
Sida je zela réč:
“- Čé nęda zdobra, bómo ga stisnoli! Osnovali bomo – udrogo! Za udrogo so dosta tri ludi, a nas je osem, bez mlâdi! Je tak? Tak je! Štó oče biti precednik? Nišči? Dobro. Te bom jâ!
– Đura, ti, Pepi, Drago i Fęri idete zutra f Čakovec ka registrérate udrogo! Jâ sam več novinâre zvâla i obavestila jih ka bomo zutra osnovali udrogo za zaštito naši kopriv – našega autohtonoga zdrafstvenoga bogâctva! Lozinka naše udruge bo “- Naj žgę čé tre, za hasen žgę!” Najšli bomo partnere i vajske i znutrašje suradnike! Konec junjoša bomo organezérali “Žgeče dneve” z masovnim brájom kopriv, a potli zâbavo z degostacijom najzdraviše jestvine i pijače na svéto – samo od autohtoni kopriv z domači vulični plantaži!
Đura, Pepi, Drago i Fęri so drugi dén, steška i prék vóle, dišli f Čakovec. Hodili so dugo. Do odveč’erke. Išče duže. Dojšli so g Precednici več f kmici … aaali ves’eli i gizdavi … zažârjeni!
– Sóseda drâga, saka čast! Čim smo dojšli f Čakovec, pred žopanijom nas je čakal precednik jęne naše – sestrinske udruge z Postakofca, šteri je za našo udrugo zazv’edil od novinâri. On nam je donęsel papére od svoje udruge, malo smo jih prepr’avili, spotp’isali i sę je išlo zlęfka! Registrérali smo se na en-cvaj! Móm smo, kak izaslaniki naše udruge, pohodili jivo udrugo i zadržali se zótim precednikom v jivomo pogono, f prijatelskomo i srdačnomo, i moremo ręči hasnovitomo spom’inkovajo! Toti precednik te lépo pozdrâvla! Oni nam nębodo konkorencija, jer se ne bâvijo z čajaj, juhaj i štruklaj od koprivi, nego oni ti se bâvijo s proizvodjom zdravfstveni likeri i žganice od koprivi! Čovek nam je napravil prezentacijo jivi vrâčtvi, spróbali smo, meli smo več i prvo jivo terapijo, a nazâdje smo meli bratimlenje i dogovorili stâlno suradjo!
Drugi dén ga ga sastanka né bilo. Néti potli. Udruga je v mirovajo. Čâkajo se koprive. Mogóče ga jih nav.
(Ja)
