Opčina se na Nedelskomo gróbjo, zâdje dneve pred izbore žurila zriftati placa pre glâvnomo ulazo, tam dé živi i mrtvi hodijo na gróbje. Jęnoga plota so podrli pa so posadili drugoga. Jęno drevje so podrli pa so posad’ili drugo. Jęne steze so prek’opali pa so zbetonérali druge. Jęno pažo so prekopali pa so potarâcali drugo.
No, i na toti stráni grâje so napravili groba, vdilnoga, na jęmo so posad’ili cvétjiče.
Nišči nę zna za kaj so zvuna napravili groba, da nam grobi opče ne fal’ijo?
Čé što kaj pita, falijo nam parkirališča, a né grobeki, jer grobi ga saki dén sę več, a parkirališči – saki dén sę méje. Valda je Opčina dobrodušna prti pozablivosti stârih ludi, pa se briga – čé štera dov’ica pozâbi kupiti cvétje dok ide svojemo pokójnomo na grob, ka si te tam nekšega cvéta ftrgne ili spukne!
Parkilališča pa résen fal’ijo. Da hmerje kakši bogatun ili svadlivec, te največ ludi zrukuje na sprevod i parkérajo se povdilem, pred luckim pótnim lesama, po zelénim trâvjakima, do Mičijovoga Šuta po trifrtâl póta, po vuličnim cvétnim cifrš’agima i stezama i peškim pótima … Za vekši sprevodi, ovi f Čakov’ečkoj zap’irajo bl’oke, ka jim naj šteri parkéral pre nahtkaslino.
To Opčino ne gifta. Né sekéra se ka bo se zamerila živima. Tak vę imamo grobeke znutra, grobeke zvuna, a auteki se sę dale i sę bole parkérajo po luckim cvétjakima. (Jâ)
