Udroga penzijonéri Glavatišče je pred prvim augustom zazvedila ka bo voda išla gori!
Đura je je sezval skupščino i ludém je vu ime vlâsti tomâčil – zakaj bo voda podražila:
“- Kolegice i kolegi! – Vidite da je suša tak ka zęmla póka! – Vode ga néga! – Fal’i! – Naša vlâst je itak né dâla ka bi bila redukcija, ka bi se smeli kópati samo jęmpot na mesec, ka vodo na zahodaj naj puščali za sako sitnico, ka naj smeli piti sam čisto vodo, ka posódo naj smeli prati oni šteri imajo pese…! – Aaali, voda móra podražiti! – Jer ga je néga! – Jer fal’i!”
Ludi so ga črno gledali, a onda se ofnalo:
“- Čuuuj ti!? – Otkod vę to? – Kaj nas dosta ne gulijo? – Kaj so nas né dosta orâbali?! – Štó to zmišluvle, da mo #$%&%$#?! – Nika nębo od toga! – Dosta je bilo! – Napravili bomo selj’ačko buno! – Idemo po štile, kotójke, bote, por’išča… i s’i na vulico!”
Đura je lude odgovârjal od nerędi i demonstraciji:
“- Drâgi člani, toto vlâst smo si sámi zebrali i vę jo trebamo poštivati! – Čé róm očete po istini, tota vlâst je zmislila ka bomo vodo plâčali – kaj smo na hilade lét né plâčali! – Vék je prinas voda bila zabadav! – Ali, te da se to donęslo – te ste bili stiha! – I kaaaj vę očete?!”
Lude je to vužgalo pa so se išče bole nagrâžali:
“- Točno je ka smo si jih mi sámi zbrali! – Ali kak smo si jih zbrali tak bomo jih i podrli! – Vę je dosta! – I prav-za-prav – fkanili so nas! – Najpredi so nam – gracko vodo zriftali ka je bila zabadav! – Te so nam za nešterno leto napravili nekšo malo céno – tulko ka je nekaj j’e! – I onda – mic po mic i vę vodo plâčamo – vęč kak kruha!? – To tak nębo išlo! – To je treba zatrti i – šlus! – Nędamo ka nas z iste lukje, ista kača dvâpot fpiči! – Idemo v demonstracije! – Idemo dimo po krampe, pajsare, hamre, sek’ire… i – na vulico, v demonstracije!”
Đura je probal politički obdelati lude:
“- Ali drâgi ludi, vodo plâčajo s’i v državi – solidarno! – I vę je velika suša i néga vode, voda fal’i! – Dé vam je solidarnost?! – Dé vam je duh zajedništva i kolegijalnosti!?”
Ludi so na tote réči post’ali nori! – Počeli so ružiti s pesnicaj, f stol’ice ritati, po šâjbaj trti:
“- Je kaaapa!? – Solidarnost?! – Da tre colati – onda solidarnost! – A da se šefta, te saki sębi! – Nééé, tak dale nav išlo!! – Mi vodo imamo! – Naj vodo plâčajo oni šteri jo némajo! – Dalmoši imajo – svoje morje i oni za sako lukjo stána dobijo stó evri na dén, a mi za svojo lukjo nębremo dobiti sto evri – na mesec! – Ali naj bó tak! – Oni imajo – svoje morje i turiste i to je jiva komparativna prednost! – Dalmoši za šako friški figi dobijo stó kuni, a mi za kilo slivi nębremo dob’iti néti pet kuni! – Ali, naj bó! – Oni imajo svoje morje i to je jiva komparativna prednost! – Aaali, mi imamo vodo! – Voda je naša komparativna prednost! – Mi – čé sam zapičimo cév v zęmlo na dvoro, imamo vode kulko očeš! – Nišči jo nikomo ne jęmle i zaradi nas voda nikomo ne sfal’i!? – Tu pólek nas meljoni kob’iki vode tęčejo – od nikod – prti nikam – za nikaj! – Naj si vodo kup’uvlejo i plâčajo oni šteri jo némajo! Mi vodo namo plâčali jer na j’i spimo! – A ti Đura paaazi kre koga drukaš?! – Paaazi, ka se ti naj posajknolo!”
Išče se je malo nagrâžalo, kričalo na Đurija, klela se vlâst i te jim je Đura rękel ovak:
“- Néje tak kak vi vel’ite, ali naj bó! – Jâ za nikoga ne navijam! – Jâ bom se najavil na kotar k precedniko kotara i povedal bom mo sę kakša je setoacija, da se ludi bunijo, da se sprâvlajo demonstracije, da naj ne pehajo v os’ijak i naj ne zovejo vrâga – jer rad sám dójde!”
Tak je te bilo. Đura se najavil precedniko kotara na spominek!
Minoli so dvâ dni, ali precednik kotara ga je né zval.
Minolo je išče pâr dni, ali precednik je Đurija né zvâl.
Minolo je išče pet dni, a Đuro je precednik kotara né zval… morti pozâbil..
Onda je f pondélek, na Veliko mešo, precednik kotara hitno zvâl Đurija naj dójde na kotar!
F pondélek v jutro na Veliko mešo je Đura lętel k precedniko kotara na spominek.
Čim se je vrnol s kotara na vęčer je sezval skupščino Udroge. Ludima je ovak povédal:
“- Kolegice i kolegi! – Bil sam pre precedniko kotara! – Povedal sam mo – to kaj vi vel’ite i kakša je sitoacija! – Gospon precednik mi rekel naj vam ręčem ovak:
“- To oporba zmišl’uvle ka bi voda podražila! – Ali jâ sam to né dâl, jer vode ga prinas dosta! – Ludi praf vel’ijo ka vodo imamo kulko očemo! – Đurek ręči ludima ka jim jâ dâvlem svojo precedničko réč da, čé se céna vode zdigne, da bom ja ojzder dâl ostafko na sę funkcije!”
Đura jim je na Skupščini tak rękel i ludi so se zadovolni rezišli.
Drugi dén se zazvedilo ka je precednik kotara po totomo dežđo pred Velikom Mešom mel dóma, f podromo poplavo ka so mo lagvi plavali i ka so mo vatrogasci vodo zméšano z vinom – pumpali vum!
Zazvedilo se je i ka je precednik kotara najavil ostafko na svojo funkcijo, jer ide na višišo!
