….tak je kak je, nekakove stvori vu životu ne moči zbeči, pa tak nit beteg… što bi reko za takovu kršnu ženinu, kakova betežna… a ja opče nit nes betežna, neg se mi vidi zdelana… nemnogi od mojih domočih se nej složoli… no, očem povedati, da kak sem ve zmočena il betežna, itak ne bitno kakova, završila tu de jesem…
… prvi den si hudi kak vrog… sega česa ti ga nasereju f žile… sam hodiju i pikaju… tulši flaši sem nit nigdor nej f pelnici vidla, kulko mi je tukaj steklo… saki pot gdaj je donesla flaše i navesila na oni stalož sem si mislila, ove dve menše so znam izborna kakova berba, kvalitetniša pijača, a ove vekše dve flaše so ka si poplovim, malo prostiše (kakof prosti špricar znam)!!! … tak mje nekak ležje bilo misliti si… dojde človeko bole da si misli daj je vu pelnici neg f bolnici!!! … obično mi je jošče po obedu donesla i prekapčila jenu izbornu berbu… moraš, veliju po obedu kakovu kupicu spiti, za zdrovje… tak je te i mej te valda to za zdrovje…
… sikakovi dnevi ti tu naletiju… fala Bogu kaj jo navek i f nevoli dobro navošem… prvo kaj sem gdaj sem došla, sem prosila krevet s pogledom črez oblok… kak sem več i tukaj poznota, ne po kolumnaj neg po betegaj, su mi išle na roko i mom me preselile k obloko… nega rono nekakovoga pogleda… nekvi stori skulavi bori… al če polukneš na obločnico imaš kaj videti… frižider!!! … si zvuna držim kajkakovo jestvino!!!… joko priročno!!! … grdenc je ionak sfotrani zesim i zesvačim, pa nika ne zide!!!
… kak si hudi te prve dvo tri dni, dok ti „pevnica“ ne pomore si rono ne nekakovo društvo… al došla mi vu sobi cimerica… cimerica Marica… Marica kudikam bole „zmočena” neg jo, al se smeje i neda reči sebi „ jo sem betežna“… tak reč po reč Marica i jo lojamo… veli ima moža Zagorca!!… astigospe, on se onda razme vu pelnice… veli moja Marica, “bogme se razmi“… kak sem jo gut dugo hodila na zračenja, tak je moj Zlatko (Zlatko je mož Zagorec) f kleti dugo žgajoriv… veli, bogme se i on ves nazračil… nadišeš se toga, zajebano je to!!! … veli ona, je jošče dimo dovlekel, te se silne flaše, tobože treba je alkohole uskladiti… pa je još por dni po tomo čovek slagav, ka bo onak taman… i saki pot se je „krknul“ kak to Marica još onak pokože z polcom prema gopcu, i veli spal dva dni… je teško se po mojem človek nesel z Maričinim betegom… takovi su te muški, pogodi jih!!!
….sem se smijola ženi gdaj se tožila, kak joj je donesev krive majce i krive gače i se uglavnom krivo, i još mu strahovitno žal bilo gdaj je žena bila nezadovolna kaj joj je nej donesev majce i potkošule za k doktoro, neg majce za vu vrt i za f gorice… se čovek zbunil, kre tolko muki po rakiji i vrednostima dok je porihtal…
…već sem ve i jo bole, Maričina rodbina se čistam vredo ponoša, kak su Marici pinklece nosile, vujnice, pa tece, tak sem im se i jo smilila, pa su i mej… ka bom rekla, sem se nej bunila!!! … palačenke z domočim pekmazom… hjaj… kak su mi sele, kaj as na cenara… vadila sam ih z tvajsove škotle (one za sadoled za fal peneze) celo odvečer… i puuufff!!! Vjutro su Marici cukora zmerili… nesmi nika… ne ovo, ne ono, ne belo, ne črno… sam vodu veli sestra… i tak su od gdaj su Marici cukora na se kaj ima našli, i moji izvori jestvine su presušili… Marica nesmi, pa vujne več ne nosiju…
… no, kak bilo da bilo, su i moji došli… kak je i red… z punimi cekari… gdaj je moja Štefica počela vum vleči, floško feferoni, pa z topervarove zdelice (prinas f Međimorjo se domo pokozati z topervarom, ne nosimo f sladoledovaj rajnglicaj) dve pohane picekove peroti vu foliju zamotane vum zvlekla… kak da sem na smrt lačna… a jo bi sam z žlicom štela vu floški linolade rovati!!! … vleče mama vum z toške i se mi usput pojašnovle kaj je za kaj „oj su ti majce, tu sam ti dela gače i potkošule, viš oj ti je cpodji del trenerke i oj so ti još jene trenerkine hlače“… “dela sam ti i zokline dvoje“…
…. porinem jo to se f grdenc i žnjimi se spustim f bolnički lokal koji se zove „Vila Marija“… neznam kakova vila, al vredo, japa je bil zadovolen jerbo su meli tri forme pive i to ne bezalkoholne! A on strohom kaj je nej morav soka piti, znam bi mu pozlilo il bi mo se žaba na želoco naprajila ak bi moro čaja il kakovoga soka spiti! … a kaj bom rekla, so i mej malo skumine vušle gdaj je konobar pivu donesel… otpravila sam ih dimo, odbečala pet šmrklivi kitici za njimi… i počivat…
…gdaj sem jo ofnala kvečeru maminu tošku i počela zvločiti z toške vum rekvizite za prebleči… jezoš, pa sama belina… skoro me vrog zel… jo vu svojem kufru nemam drugih forbi osim črne, i jen sivi đemper… ova moja Štefica je donesla samo belino… to su te starejši ljudi ka imajo preprovleno „za k doktoro“… bele gače!!! Pa bele gače sem nej mela blečene od prve pričesti!!!… bele majce??… imam jeno dve kaj doma spim vujimi, al ove od moje Štefice su nekve širše neg dukše i gdaj sem si jo cecke vum z oklopa (ona droga stvor ka cecke drži) zela, bogme su mi pre popko vum lukali… neso tak velki cecki, nek su mamine majce nekakove krotke!!! … a najhuje je kaj se se prek vidi, pak kak bom tak vjutro pred vizito??… jao majko
… svoje dvo ručnike sem več sfujila kad se od dosade i pomisli na bakterije stolno horam… a mama mi donesla beloga ručnika… belo beloga… tak beloga ka me boli kak je beli… pa bogte, f takof ručnik se nit čista ne vupam zbrisati jer bu zmozani!!!! … jedino dobro kaj je donesla su itak bila piščurjakove peroti pohane, al mi je kcoj kromper z oljom faliv, tak da za drugi pot če bo tre, mama prosim te nej mi belijaf pošilati, jer viš da se ti krivo majce skrčijo, mesto na širino tej se na dužino skrčijo… i nej pozobiti krompera z oljom…
… idem dimo, dost mje, došla sem z jenom putovalkom, a dimo vlečem putovalko, velko ruksak torbo, i šest najlonski vrečki … neznam odkod se to se napovalo!!! … mošem vam, z svoje froščanske postele!!! … bojte mi lepi zdravi i debeli, vaša ozdrovlena NPŽKŠ!
